Kako sem ugotovila, da si sami kompliciramo življenje?

31. januar, 2018

Pred približno 10 leti sem končala univerzitetni študij geodezije. Z nadpovprečnimi rezultati, seveda. V sebi pa sem se počutila kot da nimam nikakršnega znanja, nisem si zaupala in počutila sem se nesposobno.

Imela sem štipendijo podjetja in tako za povrh pristanem na oddelku za informatiko. To je bil na faksu edini predmet, ki sem ga resnično sovražila in popolnoma nič razumela. 🙂

Si torej predstavljate? Odličnjakinja, pristane na popolnoma napačnem oddelku in se ne upa povedati, da informatika ni prava izbira za moj doprinos podjetju. Kaj si bodo pa mislili?  Zdaj imaš službo in varnost, bodi tiho in delaj.

Takrat sem se prvič začela spraševati, da tukaj nečesa ne vem ali pa mi niso povedali. Kako je mogoče, da sem osnovno šolo, eno izmed težjih gimnazij in faks naredila z levo roko, počutim pa se čisto nesamozavestno in prestrašeno, brez znanja za prakso? Takrat sem se nezavedno odločila, da bom temu prišla do dna in poiskala resnico.

Tako se začne moja 10 letna pot raziskovanja in iskanja resnice. Najprej  poroka, ko dobim svojega prvega pravega življenskega učitelja – svojega moža. Potem rojstvo mojih dveh otrok – ko dobim še dva nova velika učitelja. Vedno bolj sem čutila, da geodezija ni zame, še vedno pa nisem vedela kaj me resnično veseli. Zaradi svojega razvoja in otrok sem se vključila v privatni študij Pedokinetike, v okviru študija smo morali obiskovati tudi ure psihoterapije. Takrat se je moj svet močno odprl in začela sem dojemati, da je to kar se mi dogaja odvisno samo od mene.

Vrgla sem se v prodajo, zaradi konstantnega stika z ljudmi in ker sem se morala soočati z zavrnitvami. Ni mi šlo, moji rezultati so bili zelo slabi, še vedno mi ni bilo nič jasno kako odstraniš svoje lastne negativne miselne vzorce in programe.

Imam pa eno super lastnost. Da se nikoli ne ustavim. 🙂                                                                                                                               (Ali pa sem že takrat znala prisluhniti svoji duši, ki ve, da smo na Zemljo prišli zato, da se naučimo zabavati, da smo zdravi, da najdemo notranjo srečo, da drugim ne krademo energije, da razvijamo svoje talente in da smo finančno svobodni. Če se tega ne bomo naučili zdaj, pa se bomo učili v naslednjem življenju, zato se ne splača izgubljati časa. )

Zato sem iskala naprej. In spoznala Blaža. Prodajal mi je nek produkt, ni zgledal nič posebnega. Ampak takoj sva se ujela, govorila sem mu stvari, ki jih nisem še nikomur. Sama sebi nisem mogla verjeti, kako je to mogoče. Če bi mi bil tudi vizualno simpatičen, bi se kar malo zamislila. 🙂

Pritegnile so me 4 stvari, ki mi jih je povedal.

  • Ljudje smo energijska bitja, Božji otroci in da sem jaz čisto preveč prilepljena na Zemljo.
  • Da čisto preveč razmišljam in s tem izgubljam ogromno energije.
  • Da ne bom dosegla svojega potenciala, če ne bom iz sebe in svojih dejanj odstranila svojo nesigurnost, zaskrbljenost, navezanost na stvari in osebe, občutke krivde, jezo, strah, negativne misli, zamere in ljubosumje.
  • Vse kar se nam zgodi je naša projekcija. Kar pomeni – če sem se jaz po koncu faksa počutila nesposobno in nisem znala ceniti svojega znanja, je bila logična posledica, da pristanem na napačnem oddelku. 🙂

Vse to so bile samo besede, vendar so me pritegnile in čutila sem, da je za njimi veliko resnice. Zato je Blaž kmalu postal moj trener. Brez papirja in ne vem kakšnih certifikatov, ampak z ogromnoooo praktičnega znanja. Takrat se je šele začelo moje pravo delo in soočanje z mojimi zelo zakoreninjenimi negativnimi programi. Najbolj trdovratna sta bila občutek krivde in nesigurnost. Ko sem jih delček za delčkom odstranjevala iz sebe in v dejanjih hitreje preklopila na zaupanje in ljubezen do sebe, so se moji rezultati bistveno spremenili. V hitrem času sem dosegla rezultate, ki so se mi prej zdeli znanstvena fantastika…ne samo v poslovnem smislu, tudi v odnosih in zdravju.

Življenje tako ni vedno lahko, ker več kot veš, večjo odgovornost imaš. 🙂 Je pa bistveno bolj enostavno, preprosto, svobodnejše. Obstaja še veliko stvari, ki jih moram rešiti, vendar, ko sem se začela imeti resnično rada, sem odkrila svoje poslanstvo in zdaj vem, da je prav vse mogoče. Zato sem prekinila svoj študij Pedokinetike in vse prodaje in začela trenirati ljudi. Naprej želim predati to moje praktično znanje, da čim več ljudi preneha komplicirati svoje življenje in vzpostavi notranje in zunanje ravnovesje. Ko vzpostaviš prave notranje temelje ni več prostora za pritoževanje, ampak ostane samo še pogum, da korak za korakom spremeniš v svojem življenju čisto vse, kar ti ni popolnoma všeč. Preverjeno. 🙂

Neskončna hvala Bogu in vsem ljudem, ki me učite na tej poti.