ŠOLA PRIHODNOSTI, KI MORA KMALU POSTATI RESNIČNOST

19. februar, 2018

Vem, da smo ljudje prišli na ta svet, da se naučimo imeti lepo ves čas, da razvijamo svoje talente, imamo čudovit partnerski odnos, znamo skrbeti za svoje zdravje, smo materialno in finančno osvobojeni, počnemo to kar nas najbolj veseli in pozitivno doprinašamo svetu okoli nas. Kar pomeni, da vzpostavimo harmonijo v prav vsem kar počnemo in kar smo.

Vsi vemo, da naše šole otrok ne pripravljajo na tako življenje. Na žalost. Ampak tukaj nihče ni kriv, ker vsak počne to kar misli, da je prav. Prepričana sem, da nihče ne želi namerno škodovati otrokom. Vabim vas, da ne kritiziramo vač sistema, šol, učiteljev. Ker na tak način se ne bo spremenilo prav nič, samo še večjo moč imajo tisti, ki ne želijo sprememb.

Namesto tega raje iščimo skupne rešitve, kako bi to lahko spremenili, kaj lahko vsak zase naredi, da se nekaj spremeni.

Da bi bila šola organizirana na približno tak način in da bi se naši otroci učili naslednje stvari:

  • V njej bi bili otroci stari od 6 do 18 let, ne bi jih posebej ločili na osnovno in srednjo šolo.
  • Starejši otroci bi učili mlajše. S tem bi se učili komunikacije in vodenja. Učitelj bi bil koordinator. Tako bi imel več časa, da spremlja otroke in vidi kaj jih zares veseli.
  • Iz različnih vrst šol – waldorfska, montessori, javna, skandinavske bi izbrali tiste stvari, ki so super za otrokov razvoj.
  • Vsekakor bi otroke učili, da je življenje razvoj na vseh področjih – zdravju, partnerstvu, kreativnosti in duhovnosti in da bomo najbolj uspešni in zadovoljni, če imamo vse poligone v harmonji in da je pomembno kaj jaz na teh poligonih počnem v praksi in ne v teoriji.
  • Vsako jutro bi imeli pol ure učenja o tem, kako imamo vedno svobodno voljo izbire in se lahko vedno sami odločimo, da naredimo nekaj lepega ali pa nekaj slabega. Kaj nam to prinese oz. kakšne so posledice enega ali drugega. Da za vsak problem obstaja več rešitev. Da pritoževanje ne reši ničesar, da so pomembna dejanja. Otroke bi učili kako se uživa in živi v trenutku, da s hvaležnostjo delam kar delam, da sem hvaležen za vse kar se mi dogaja, iskanje novih idej, da je pomembno kakšno hrano vnašam v svoje telo. Učili bi se kako imeti rad samega sebe, kako spoštovati svoje telo, kako si postaviti cilje in kako večati svojo energijo, da jih lahko uresničimo..
  • Ta jutranja učna ura (ali pol ure) bi vključevala tudi krajšo meditacijo. Da vsak vzpostavi svoj kanal z neskončnim virom pozitivne energije, bogom, da najde notranji mir in da odkrije svoje poslanstvo.
  • Šola bi imela biološko, raznoliko in postopoma samo rastlinsko prehrano, ker vem, da bi v takem okolju meso postalo nepomembno in ga nihče več ne bi potreboval.
  • Učili bi se veliko manj snovi in imeli veliko več praktičnih vaj, veliko časa bi preživeli zunaj v naravi.
  • Igrali bi športne igre, ker so super za odkrivanje samega sebe in učenje na nov način – ne spodbujanja tekmovalnosti pač pa z željo in radovednostjo kaj lahko naredim, da bom jutri boljši in se bom bolj zabaval. Šport je tudi super poligon za učenje sodelovanja in spoštovanja drug drugega.
  • Nove snovi bi jemali čim bolj celostno, da bi bilo čim manj ločevanja na posamezne predmete.
  • Domačih nalog ne bi bilo.
  • Brali bi samo knjige in pravljice iz katerih se lahko naučimo kaj pozitivnega…za malo starejše: Življenje je tvoje, Čarobnost, Umetnost pospravljanja…
  • Mogoče bi uvedli angleški dan enkrat na teden, kjer bi cela šola lahko govorila samo v angleščini.
  • Obvezen trening celostnega razvoja in čiščenja negativnih programov – se pravi zaskrbljenosti, strahu, zamer, ljubosumja, jeze, negativnih misli – za učitelje in starše. Ker morajo otroci v praksi začutiti, da je življenje res razvoj, ne glede na to koliko si star, še vedno lahko razvijaš svoje talente, si poenostavljaš življenje in kreiraš več stvari. In si ob tem vedno radoveden.
  • Obvezno bi se učili o financah in razumevanju pretočnosti – da denar vedno najprej dam, da ga lahko dobim nazaj. In če zaupam, se razvijam, delujem in iščem pozitivne rešitve denar nikoli ni problem. Osnovni princip bi se lahko naučilo že zelo majhne. Vsekakor bi starejši morali imeti poseben predmet o tem. Najbolj pomembno je, da bi jih ta predmet učil nekdo, ki to dejansko počne v praksi.
  • Učili bi jih, da je prav, da ustvarjamo veliko denarja, ker če imaš veliko denarja lahko narediš veliko dobrega zase, za druge in za planet. Da pa denar ni najpomembnejša stvar in da mogoče nekdo nikoli ne bo ustvarjal veliko denarja, ker je njegovo poslanstvo, da na primer uči ljudi ali goji zdravo hrano. Zato bi jih učili, da je to dvoje enakovredno in da s sodelovanjem lahko naredimo največ.
  • Od 15. leta naprej bi otroci en dan namenili razvijanju lastnih projektov. Del denarja od šolnin bi bil namenjen za financiranje teh projektov. Verjamem, da bi v hitrem času v takem okolju generirali zelo zanimive ideje, ki bi jih šola lahko tudi prodala. Otroci bi lahko potem dobili denarno nagrado ali bi en mali delež podjetja ostal njihov tudi za naprej. Seveda bi to morali uskladiti v skladu z zakoni.
  • Učili bi se o tem, da smo ljudje ustvarjeni za partnerstvo in kaj je brezpogojna ljubezen.
  • Najstnike bi učili o spolnosti. Da gre za izmenjavo energije in je zelo pomembno ali je to dejanje narejeno iz ljubezni ali zaradi potrebe. Da izliv pomeni izgubo energije. Naučili bi jih kako se to lahko kontrolira.
  • Učili bi jih minimalizma v smislu materialnih snovi – če se spoštujem, je prav, da si privoščim kvalitetne in lepe stvari, ne potrebujem pa tega veliko.