3. dan: Kaj lahko naredim v sedmih dneh? Če se odločim.

Marta Okorn
,
11. novembra, 2020

TRETJI DAN:

  • kako se počutim ta trenutek?

Zdaj je tretji dan zvečer. Petek je. Seveda sem pozabila, da je vmes še vikend in po navadi nimam isti urnik. Jutri združujemo delo in zabavo. Stranki peljemo avtodom v Gradec in ostanemo v Prekmurju za eno noč. Zjutraj in dopoldne bom vozila proti Gradcu, ne bom mogla pisat o svojih občutkih.
Bom pa seveda vstala prej in raziskovala svoje telo. Postavila sem si tudi odlično vprašanje. Ali delam to samo zato, ker imam tako nalogo ali delam to zato, ker si tudi jaz tako želim? To je zame zelo pomembno vprašanje. Če bi bil odgovor, da delam samo zaradi naloge same, bi iz sebe naredila robota. A ima to kakšen smisel? Zame ne. Zato si vedno zastavim to vprašanje. Tukaj mi je zdaj všeč, da sem takoj našla nekaj, kar si tudi moje telo želi. Seveda sem še kar daleč od tega, da bi si stojo na rokah upala narediti sredi sobe. Vesela sem, da me to zdaj ne preganja več, da bi jo morala že zdaj takoj. To se mi zdi zelo pomemben premik v mojem osebnem razvoju. Bolj mi je pomembno sočasno raziskovanje na vseh področjih in iskanje lahkotnosti.

  • kako mi to služi?

To mi odlično služi pri odstranjevanju moje vloge žrtve, nemoči in občutkov
krivde. Tega sem res imela veliko. Ko sem si to končno upala priznati, sem
ugotovila, da je očitno en del mene, ki si to preprosto želi. Želi si biti žrtev. To se res sliši noro, ampak če pogledam nazaj, to mora biti res. Čeprav sem želela to odstraniti, sem se vedno znova znašla v situaciji, da sem dobila to potrditev. Sicer je res, da so vse te situacije povezane z mojo preteklostjo, da se mi z novimi stvarmi in ljudmi to ne dogaja, ampak zavedam se, da če se dogaja, je še vedno nekje del mene in čaka, da to sprejmem in spustim. Z vsako malo stvarjo, ki sem jo lahkotno uredila po svojih željah, z vsakim novim odkritjem lahkotnosti v svojem telesu, sem si ustvarjala potrditve in začela vedno bolj uživati v tem, kar imam in kar sem. In ta moja vloga žrtve je vedno manjša in manjša.

  • je mogoče, da to kar doživljam, ni resnično? (to velja le v primeru, če se pojavijo negativni občutki)

Negativnih občutkov je tudi danes bilo precej. Je pa življenje tako čudovito
zastavljeno, da ti vedno prinese stvari, ki jih ta trenutek nujno potrebujem.
Recimo to nalogo, to pisanje vsak dan, ki mi neverjetno pomaga pri tem, da zdaj pa zares odstranim še tistih 10% žrtve. Danes sem se odločila, da jo dokončno sprejmem, priznam, odkrijem, kje v telesu se skriva. Ali je resnična? Seveda ni, ampak samo sebe ne morem prepričat, da ni. Če sem se recimo danes v enem telefonskem pogovoru počutila nemočno, potem je za moj um resnična, čeprav v bistvu ni. Moj um mora v praksi priti do tega, da to ne bo več resnično. In zdaj se bo to zgodilo vsak čas.

Vir: Založba Huannes

© Omrema 2020 
 Logotip: Tjaša Turk Blažević - Tash Tash | Ilustracije: Zorana Živić - https://zoki.art/ | Dizajn in ilustracije: Demian Makuc